Pomlad. Narava se prebuja, dnevi postajajo daljši, sonce nas vabi ven, družabna omrežja pa so polna objav o “novem začetku”. A nekatere ženske mi v praksi zaupajo drugačno izkušnjo: več svetlobe prinese več notranjega nemira. Težje spijo. So bolj razdražljive. Manj zbrane. Nekatere se celo počutijo žalostne, brez jasnega razloga.
Če ste se tudi vi kdaj počutili tako, naj vam povem: z vami ni nič narobe. Pomlad ne pomeni olajšanja za vse. Znanost pozna pojav, imenovan sezonska motnja razpoloženja (angleško: SAD – Seasonal Affective Disorder), ki se lahko pojavi tudi spomladi in poleti, ne le pozimi.
Več svetlobe = boljše počutje? Ne vedno.
Sezonsko depresijo največkrat povezujemo z zimskimi meseci. In res, krajši dnevi in pomanjkanje sončne svetlobe vplivajo na raven vitamina D in serotonina, ki sta ključna za dobro razpoloženje. A raziskave kažejo, da se lahko tudi z več svetlobe pojavijo težave: notranji nemir, motnje spanja, razdražljivost.
Daljši dnevi in več svetlobe lahko zavirajo izločanje melatonina, hormona, ki telesu signalizira čas za spanje. Posledično se lahko poruši cirkadiani ritem, zlasti če se večerna umiritev ne zgodi zavestno. Takšna razpršenost ritma je povezana z večjo utrujenostjo, motnjami spanja in večjo občutljivostjo razpoloženja.
Ena izmed raziskav je pokazala, da povečana svetloba spomladi in poleti pri določenih posameznikih sproži simptome depresije ali manije, in da je odziv na sezonske spremembe lahko močno individualen. To pomeni, da se nekatere ženske vsako leto ob istem času počutijo bolj ranljive in da je to biološko pogojeno, ne pa “napaka v karakterju”.
Pomladna utrujenost ali nekaj več?
Zelo pogosto se simptomi zamenjajo za “pomladno utrujenost”. A če vaše počutje vpliva na vsakdan, če imate težave s spanjem, koncentracijo ali opazite nihanja razpoloženja, je dobro, da to vzamete resno, ne kot šibkost, temveč kot signal telesa.
Pomembno je vedeti, da sezonska nihanja niso redkost, in da se nanje lahko pripravimo. Če se vam vsako leto ob istem času pojavljajo podobni občutki, gre verjetno za vzorec in vsak vzorec lahko z opazovanjem bolje razumemo.
Kako si lahko pomagamo?
- Spremljajmo svoje razpoloženje po mesecih. Zapišimo si, kdaj se začnejo spremembe. Tako lahko vnaprej načrtujemo več podpore, počitka ali terapevtskih pogovorov.
- Poskrbimo za spanec. Držimo se večerne rutine, izogibajmo se ekranom pred spanjem, zatemnimo prostor in uvedimo sprostitvene rituale.
- Redno se gibajmo. Gibanje dokazano izboljša razpoloženje. Če nam pade motivacija, si za sprehod ali skupinsko vadbo poiščimo partnerko.
- Dovolimo si biti manj “produktivna”. Pomlad ni nujno obdobje največjih prebojev. Dovolj je, da smo v stiku s sabo in s svojim ritmom.
- Pogovorimo se s strokovnjakom. Če sumimo, da gre za sezonsko depresijo ali kakšno drugo motnjo ali težavo, je pogovor s strokovnjakom korak k razbremenitvi in ne k etiketiranju.
Pomlad ni nujno obdobje rasti
Rast je lahko tudi navznoter. Včasih ni čas za cvetenje, temveč za mirovanje, opazovanje, pripravo na nekaj, kar še prihaja. In to je popolnoma v redu.
Če nas ta pomlad ne osveži, temveč izčrpava, si zaslužimo razumevanje in ne dodatnega pritiska.
Prispevek je bil objavljen v reviji Suzy, marec 2026
Morda bi vas zanimalo še:
