• Preskoči na glavno vsebino
  • Preskoči do noge
Mateja Videčnik
  • Individualno delo
  • TEČAJI
  • Za podjetja

Mateja Videčnik • psihologija & coaching

  • Brezplačno
    • Test psihološke odpornosti
    • KAKO BITI DOBRO, TUDI KO OKOLI NAS NI DOBRO
    • Počitek: varno, naravno in učinkovito zdravilo
  • Blog
  • V medijih
  • Spoznaj me
  • Kontakt in cenik
  • |
    • Individualno delo
    • Tečaji
    • Za podjetja
    • Brezplačno
    • Blog
    • V medijih
    • Spoznaj me
    • Kontakt in cenik

Skupaj z menoj sta tvoja osebna rast in poslovni razvoj hitrejša in učinkovitejša. Oblikuj bolj zadovoljno življenje in uspešno delo.

Blog

Dokler ni dovolj hudo, se ne spremenimo

Moja razmišljanja

Intervju iz revije Suzy, junij 2025

Rada dela z ljudmi, ki želijo izkoristiti svoje potenciale in se naučiti psiholoških orodij, s katerimi si lahko pomagajo, da bo življenje mirnejše, si želijo doseči več pri delu ali v odnosih. Zanima jo namreč, kako lahko spreminjamo svoje misli oz. um ter pridobimo
večjo odpornost in prožnost v vse bolj kaotičnem svetu, ki pred nas postavlja vedno večje izzive. Pri tem poudarja, da ne smemo pozabiti nase, kar nas večina počne, saj se ne naučimo drugače.

Kako se je začela vaša strokovna pot?
Vedno sem govorila, da bom zdravnica, a pred fakulteto sem se odločila, da bom psihologinja, in sicer zaradi seminarske naloge o tem, kako duševnost vpliva na razvoj onkološke bolezni in ozdravitev. Po študiju sem raziskovala, kako kupujemo, kako naj se nam podjetja približajo, nato nasprotno – na Zvezi potrošnikov Slovenije sem ozaveščala, kako naj bomo kupci pazljivi, da nas ne ujamejo s triki. Hkrati se je v meni prebudila start-up žilica, tako danes že kar velika ekipa upravlja največje spletno mesto za psihoterapijo v Sloveniji, mojpsihoterapevt.si. Imam tudi samostojno prakso, coaching in psihološka svetovanja ena na ena.


Kaj ste ugotovili o psihi in onkoloških stanjih?
Glavna psihologinja na Onkološkemu inštitutu mi je svetovala, naj se osredotočim na raka na modih. Intervjuvala sem moške, proučevala njihove osebnostne značilnosti, vzporedno z zdravo populacijo, in ugotovila, da zdrav življenjski slog, naša naravnanost, prožnost, prilagodljivost, pozitivnost vsekakor prispevajo k hitrejši ozdravitvi, boljšemu soočanju z boleznijo in poteku zdravljenja.


Je enako z ostalimi težavami – da so ključne prožnost, odpornost, trdoživost in prilagodljivost?
Pred desetletji se je poudarjalo IQ, češ da bodo tisti z višjimi kognitivnimi sposobnostmi uspešnejši, bolj srečni, bolj se bodo znašli. Potem so ugotovili, da je IQ dobrodošel, a ni vse. V ospredje je prišla emocionalna inteligentnost – EQ, da znajo tisti, ki so socialno spretni, pri drugih in sebi prepoznati čustva ter jih upravljati. Zdaj je v ospredju ‘QR’ – rezilientnost. World Economic Forum jo je uvrstil med nujne veščine sodobnega človeka, saj živimo v času, ko je vse nepredvidljivo in se hitro spreminja.

Ne gre za to, da najbolje pridejo skozi flegmatiki …
Ne, to je tisto, ko rečemo, da ima nekdo devet življenj ali se povsod znajde. Gre za veščino, da ko je težko, preživi, hitro vzpostavi ravnovesje, gre naprej, ne da zapade v negativne, katastrofične občutke. Tako bo pri bolezni eno osebo diagnoza povozila, druga bo doživela šok, a naredila načrt in šla naprej.


Ali ravno odpornost manjka današnjim
otrokom?

To je del problematike. Psihološka odpornost zajema več stvari – kako doživljamo sebe, druge, svet, skrbimo zase telesno, miselno, čustveno, koliko smo prilagodljivi, zavestni, motivirani. Mlajše generacije imajo gotovo veliko bolj egocentrično in narcistično percepcijo sebe. Bolj si želijo instantnih rešitev, izkušenj imajo manj. Vsekakor se bodo morali uriti v psihološki odpornosti in drugih socialnih veščinah, kot sta potrpežljivost in pozornost.


Kje imajo težave druge generacije?
Opažam, da je glavni problem hitrost življenja in dela. Izgubili smo se, da ne vemo več, kaj se nam dogaja, kaj bi bilo dobro, kdo smo. Padli smo v kolesje. Na to je pripeta tesnobnost, ob tem še naša prepričanja niso spodbudna, saj smo bili vzgojeni s tem, da je treba trpeti in mora biti vse težko.


Kaj pa odsotnost samorefleksije? Ali zanjo le nimamo časa?
Ja, ker je vse drugo bolj pomembno kot mi – delo, domače aktivnosti, družina. Vse moramo in vse zmoremo, tako nimamo časa za žepke miru, tišine, ko lahko premislimo, kaj nam je všeč, ali je naša pot prava, smo srečni v odnosih in ali smo fizično dobro.

Kako poteka coaching?
Srečanja so strukturirana. Najprej se pogovorimo in opredelimo cilj oz. problem. Pogledamo, katere notranje ali zunanje vire oseba ima, kje jih lahko dobi, kje so ovire, kakšna je pot. Coach z vprašanji vodi klienta do rešitev, ker mora sam priti do njih, saj najbolj pozna svoj zemljevid sveta, okolico, možnosti. Coach je podpora in motivator. Ogromno ljudem pomaga, če mi morajo poročati, ali so naredili, kar smo se dogovorili. Kot da potrebujejo nekoga, ki mu nekaj obljubijo.

Daje jim občutek, da niso sami v stiski.
Tako je. Večkrat slišim, da se ne morejo nikomur zaupati, čeprav je že pogovor lahko razbremenjujoč, saj oseba ob tem sama vidi rešitve. Tudi pri nas vidim epidemijo osamljenosti.


Izoliranost od vrstnikov, v srednjih letih imajo prijateljice otroke, po koroni delamo od doma … Osamljen je lahko tudi človek, ki je videti aktiven, uspešen.
Vsekakor. Vedno več aktivnosti opravljamo na daljavo – komuniciramo, nakupujemo, gledamo filme, delamo, naročamo hrano. To je žalostno in škodljivo. Včasih so ob nedeljah ljudje hodili k maši. Nisem vzgojena v tem duhu, a vedno bolj vidim, da je bilo to povezovalno.


Lahko priporočite kako tehniko, ki jo uporabljate?
Coaching tehniko James Bond. Ta namreč v vsakem filmu pride v skoraj nerešljivo situacijo, a vedno reče: ‘Še iz hujšega sem se rešil, tudi iz tega se bom.’ Ko imamo naporen dan ali težave, tako vzamemo sidro v tem, da nam je bilo nekoč še težje kot danes. Percepcija težje situacije drugače osmisli trenutno, da gremo lažje naprej. Drugi je nasvet za motivacijo, ko se nam ne ljubi dokončati nečesa. Naši emocionalni možgani so tedaj vklopljeni, zato moramo aktivirati racionalne možgane. Najbolje je, da začnemo šteti, saj s tem vklopimo prefrontalni reženj: ‘Tri, dva, ena, zdaj!’ Nato vstanemo in gremo. To je trik, da se premaknemo. Motivacija ne pride sama, začeti moramo, da bo šlo.


Katere so glavne težave žensk srednjih let?
Aktivna odrasla populacija, predvsem ženske, naj najprej pogledajo, kako spijo, se prehranjujejo, koliko delajo, ali imajo dovolj počitka in ali je ta ustrezen. Biološke
osnove padejo skoraj pri vseh. Potem pridemo do prepričanj, saj pomembno prispevajo k našem blagostanju.


Da se ne sabotiramo z njimi?
Ne gre le za negativne misli, ampak tudi miselne napake, ki jih delamo vsi – pretiravamo, posplošujemo, katastrofiramo, črno-belo razmišljamo, predvidevamo, fantaziramo. Zelo
dobri smo v ustvarjanju zgodb, ki niso resnične. Opazimo situacijo in si naredimo scenarij,
ker želijo možgani vse osmisliti, čeprav so lahko predstave napačne. Ko se ujamemo v predvidevanje, ne znamo izstopiti iz njega. Dobro je, da se tega naučimo.

Pravite, da mora biti oblika počitka prava.
Pogosto mislimo, da vsi potrebujemo enak počitek – ležanje. A potrebuje ga gradbeni delavec, ki je fizično aktiven, vrtnarka, ki tudi pleza po drevesih. Če posedamo za računalnikom, nam
morda ustreza ustvarjalni počitek, da se napolnimo s kulturo drugih mest, kultur. S tem dobimo nove ideje, napolnimo si dušo, smo aktivni. Vsak sam začuti, kaj potrebuje – ali tudi ne. Veliko ljudi ima naporne službe, so v stresu, a tečejo, da si praznijo glavo, čeprav bi bil
primernejši sprehod po gozdu. Čez dan se moramo nenehno odzivati na impulze, telo je ves čas napeto. Kolikokrat dobimo impulz, naj se sprostimo? Ni ravnovesja, premora, počitka, dokler nas ne ustavijo bolezen, izgorelost, ločitev, težka preizkušnja, kajti le ko je dovolj hudo, se spremenimo, prej ne.


Ali je lahko počitek, da gledamo televizijo?
Lahko, če s tem pridemo v ravnovesje, a raje gledamo širše, recimo obdobje enega
meseca. Če imamo veliko dela, mora biti tudi nekaj počitka, sprostitve, tišine. Pogosto
judje ne vedo, kako najti čas za to. A v službo z avtom se lahko vozijo v tišini, doma ne prižgejo takoj televizije, čakajo čuječe v vrsti, ne da gledajo v telefon. Vsi lahko najdemo male ‘žepke časa’.


Iščemo občutek, da je v dnevu tudi ‘nekaj za zame’?
Pri ljudeh je ta ‘zame’ različen. Za nekoga je to stik z zemljo, za drugega ogled nadaljevanke, kvačkanje … Ustvarjanje tudi pomirja, ne le meditacija. Ko kliente povprašam po hobijih, ki so eden izmed stebrov duševnega zdravja, pogosto ne najdejo niti enega. Drugi stebri so: zdravje, delo, družina, prijatelji.


S koliko porušenimi stebri še delujemo?
Zelo hudo je pri ljudeh, ki se jim porušijo štirje stebri, ker težko rešujejo vse hkrati. Če ni hobija ali pri delu škripa, še gre. Pri ženskah 40 plus je velika nevarnost, da se stebri podrejo. S partnerjem se pojavijo problemi, z najstniki izzivi, za ostarele starše je treba skrbeti. Služba je naporna, ker so na položajih z večjo odgovornostjo, ruši se zdravje … Zato je dobro že prej skrbeti za čim več stebrov, čeprav je težko.
Življenje je hitro, treba se je prilagoditi, manevrirati med obveznostmi, a vseeno ne smemo pozabiti nase.

Kako se lahko presprašujemo, da bi dobili uvid, ko se nam začne kaj rušiti?
Dobro je, če to znamo ali zmoremo. Večina ljudi ima s tem težave. Pisanje je zelo zdravilno in dragoceno. Ko vidimo težavo napisano, postane manjša. Ko damo iz sebe, nam je lažje. Če imamo osebo, ki ji zaupamo in nam zna pokazati ogledalo, jo prosimo za to. Če ne gre, poiščemo strokovnjaka.


Večina ljudi je naravnanih na ‘kaj mi delajo, jaz sem žrtev’. Ne znajo ali nočejo stvari reflektirati nase.
Za to so potrebne izkušnje, zorenje. Odvisno je, kako so bili vzgojeni. Različne so poti do spoznanja, da imamo sami škarje in platno v rokah oz. da, kar nosimo v sebi, obarva naš svet. Če bomo skrbeli, da bodo naše notranje vsebine prijazne, lepe, podporne, bo tak tudi naš svet.


Ali se vsi razvijamo, zorimo, napredujemo?
Del ljudi ne uvidi svojega prispevka k situacijam, ki se jim dogajajo, ne zmorejo samouvida, razvoja, rasti, ne bi hodili na terapijo, sploh ob psiholoških motnjah ali diagnozi. Nekoga bo premaknila težka situacija, da se bo začel spraševati, da mogoče ni vse tako, kot si misli. Drugi ohranjajo toga, rigidna prepričanja, težave imajo, a tako je življenje. ‘Drugi so krivi. Jaz se ne
morem spremeniti, tudi moja mama je bila taka.’ Takih ljudi je kar nekaj in drugi imajo
težave z njimi.


Kaj naredimo, ko naletimo nanje?
Lažje nam bo, če spoznamo, da drugih ne moremo oz. jih zelo težko spreminjamo. Vprašanje je, iz česa izhaja konflikt. Ali je to oseba z narcistično strukturo, večna žrtev, kritik, ki ne zmore drugače … Glede na to se odločamo za različne strategije – umik, pogovor. Če ne gre, je treba zaščititi sebe.

Naša osnovna naloga je poskrbeti zase, tako kot v letalu.
Ja, ampak tudi tega se moramo naučiti, ker nam ni položeno v zibelko. Kolektivno smo oživčeni za odnose, skrb za druge. Skrbi zase bi se morali učiti že v mladih letih – podpornih misli, nežnosti do sebe, pohvale, jemanja časa zase. Ne gre le za to, da gremo v kad in si prižgemo svečko, ampak da skrbimo zase tudi na miselni in čustveni ravni

Morda bi te zanimalo še:

Potrebujem več motivacije in skok iz cone udobja

Med počitkom se veliko dogaja

Nežnost do sebe je več kot le kopel s svečko

Moja razmišljanja

Članek je bil prvotno objavljen v Suzy, junij 2025

Ko govorimo o ljubezni do sebe, si ženske predstavljamo miren večer v kadi, svečko z vonjem sivke in enourni oddih od skrbi. Čeprav tudi ti trenutki štejejo, je skrb zase veliko več kot to. Je izbira – včasih prijetna, včasih zahtevna. In predvsem: ni razvada, temveč naša nujna potreba.

Ne gre za sebičnost

V naši kulturi, kjer je delavnost še vedno pogosto višje cenjena kot pristnost, je skrb zase lahko hitro razumljena kot sebičnost. A v resnica je nasprotna. Ko ženske poskrbimo zase, ko pazimo na svoje meje in potrebe, lahko tudi drugim damo več, z manj izčrpanosti, manj jeze in več srca.

Kot psihologinja in coachinja pri klientkah opažam, da skrb zase pogosto odložijo na zadnje mesto. A telo in psiha hitro potegneta zavoro, v obliki potlačene jeze, nezadovoljstva, utrujenosti, anksioznosti, nespečnosti. Zato je pravo vprašanje, ki bi si ga morale postavljati: Kako lahko danes poskrbim zase na način, ki mi bo resnično koristil?

1. Skrb zase pomeni, da se slišite – in si verjamete

Ena bolj negovalnih stvari, ki jih lahko naredimo je, da prisluhnemo svojemu notranjemu glasu. In ko nekaj začutimo – to tudi vzamemo resno. Ne preslišimo utrujenosti.

Primer: Klientka je sprejemala dodatne naloge v službi, ker “ni želela razočarati nadrejene”. Ko je začela svoje občutke in misli redno zapisovati, je ugotovila vzorec. Počasi se je začela postavljati zase in ugotovila, da so jo sodelavci kljub temu (ali prav zato) začeli bolj spoštovati in upoštevati.

2. Skrb zase pomeni, da se ustavite, še preden vas življenje v to prisili

Po raziskavah Ameriškega psihološkega združenja večina ljudi prepozna znake stresa takrat, ko se že močno poznajo na telesu. Glavoboli, težave s prebavo, nespečnost – vse to niso “naključja”, temveč sporočila telesa. Skrb pomeni, da smo preventivno prisotne. Da počivamo preden smo izčrpane.

Mini vaja: Vsak dan (po službi) si lahko zastavite vprašanje: “Kaj danes jaz in moje telo najbolj potrebujeta?” in si to tudi omogočite. Vsaj za nekaj minut.

3. Nežnost do sebe pomeni, da se pohvalite

Do drugih smo nežne in prijazne, rade pohvalimo. Kdaj pa smo nazadnje pohvalile sebe? Da smo dobro opravile obveznost, lepo vodile pogovor, si vzele par mirnih trenutkov.

V praksi: Klientka je želela pri delu občutiti več samozavesti. Prosila sem jo, naj si kupi lepo beležko in vanjo vsak dan zapiše pohvalo sebi. Kmalu je pričela čutiti več notranje moči, fokus pa preobrnila na vse zmage, majhne in velike, ki jih je že dosegla.

Morda bi te zanimalo: e-tečaj Moč odnosov: do sebe, z drugimi in življenjem

4. Ljubezen do sebe pomeni izbiro podpornega okolja

Močna notranja stabilnost ne more obstati v okolju, ki je stalno težko in nepodporno. Ljubezen do sebe včasih pomeni, da prekinemo odnos. Da nehamo slediti profilu, ki niža samozavest. Da se postavimo zase, četudi se nam zatrese glas.

Pomembno vprašanje: Kdo vam daje občutek spoštovanja, varnosti, navdiha – in kdo vam to jemlje? Kako lahko to spremenite?

5. Ljubezen do sebe pomeni, da prevzamemo več odgovornosti za svoje življenje

Prevzemimo več, a ne kot breme, temveč kot moč. Ne čakamo, da nas nekdo “reši”, temveč zavestno izbiramo: kaj bomo danes ustvarile iz svojega dneva? Ljubezen do sebe ni nekaj, kar “dobimo” – je nekaj, kar vsak dan izberemo.

Navdih iz prakse: moja klientka si je vsako jutro vzela tri minute in je še v postelji odgovorila na tri vprašanja: »Za kaj sem danes hvaležna? Kaj bi danes naredilo moj dan čudovit? V kakšni energiji želim preživeti ta dan?«

Nežnost in skrb zase nista vedno lahkotni, sta pa dragoceni. Za nas in naše bližnje. Vsak dan se lahko učimo, kako smo lahko do sebe spoštljive, nežne, a pogumne. Ko skrbimo zase, postanemo bolj prisotna in polna verzija sebe in to je največ, kar lahko damo svetu. In seveda sebi.

Več:

✅ Razvijanje psihološke odpornosti – ključne veščine prihodnosti

✅ Bolje znaš počivati, bolje boš delal/a

Koliko časa rabimo za novo navado?

Moja razmišljanja

Koliko časa rabimo za novo navado?
Kako si drugi ljudje pri tem pomagajo?
Ali obstaja kakšen recept?
.
.
Danes so me zanimale številke. Tiste, ki so povezane z navadami.
.
Kajti s to temo se zadnje čase veliko ukvarjam.
.
.

65 & ljudi se želi spremeniti zaradi izboljšanja zdravja. Če že uvajajo kakšne nove navade, jih žene želja po boljšem zdravju in počutju.
.
Pravilo 21 90 pravi, da naj bi za novo navado potrebovali 21 dni, nadaljnjih 90 pa za njeno utrjevanje in da postane naša trajna sprememba. Jaz pravim, da morda še par tednov več:)
.
70 % ljudi se lažje loti novih navad, če ima podporo skupnosti ali prijateljev. To je vedno dobra ideja, saj imamo v genih potrebo po pripadnosti.
.
Tudi če po 66, 100 ali 222 dnevih spremenimo neko navado, stare ne pozabimo kar tako. Predvsem ob stresnih dnevih se hitro spomnimo nanjo. Kaj to pomeni, stremimo k čim manj stresnim trenutkom.
.
.
So te katere številke presenetile?

4 koraki do ponovne navade

Moja razmišljanja

“Mateja, kaj naj naredim, ker sem prekinila z redno vadbo (oz. tukaj lahko vstaviš kakšno drugo dobro navado)? Kako spet najti motivacijo in zagon, kje najti voljo?”
 .
To zanimivo in še kako pomembno vprašanje sem prejela pred dnevi n in moje razmišljanje bom podelila tudi tukaj z vami. Verjamem, da vam bo kdaj prišlo prav.
.
Si se tudi ti prepoznal/a v zgornjem vprašanj? Začneš z zdravim prehranjevanjem, rednimi treningi, bolj zgodnjim vstajanjem, rednim učenjem novega jezika ali pisanjem diplome… in potem pride stresni dan, gneča v službi, bolezen, slabo vreme, obiski… in tvoje namere »padejo v vodo«. Kaj narediti?
.
Zelo je dobro in koristno, če pri sebi spremenimo prepričanje, kaj pomeni takšen zdrs oz. relaps. Da to ne pomeni, da smo slabi, zgube, slabiči, neorganizirani… Da je prekinitev redne navade ok, da je čisto običajna in da se zgodi tudi najboljšim. Ob vsakem takšnem zdrsu se namreč naučimo tudi nekaj novega, zorimo in rastemo.
.
Če imamo takšno bolj podporno razmišljanje, bodo naši naslednji zdrsi (ja, zagotovo bodo spet prišli:), vse krajši, redkejši in nas bodo manj potrli. Juhej, na pravi poti smo!
.
Ob tem lahko gradimo svoje strategije soočanja, ko pride do prekinitve dobre navade.
.
Napišimo si seznam. Na levo stran lista napišemo vse, kaj lahko prepreči oz. oteži izvajanje naše navade. Na desno stran pa vse strategije, ki jih lahko ob tem uporabimo. Npr.

Čᴇ ʙᴏ ᴢᴜɴᴀᴊ sʟᴀʙᴏ ᴠʀᴇᴍᴇ ɪɴ ɴᴇ ᴍᴏʀᴇᴍ ɪᴛɪ ᴛᴇᴄ̌ᴛ, ʙᴏᴍ ɴᴀʀᴇᴅɪʟᴀ ᴅᴏᴍᴀ ᴠᴀᴊᴇ ᴢ ᴜᴛᴇᴢ̌ᴍɪ.
Čᴇ ᴍᴇ ᴘʀɪᴊᴀᴛᴇʟᴊɪ ᴘᴏᴠᴀʙɪᴊᴏ ɴᴀ ᴘɪᴋɴɪᴋ ʀᴀᴠɴᴏ ᴠ ᴄ̌ᴀsᴜ, ᴋᴏ ᴏʙɪᴄ̌ᴀᴊɴᴏ sᴀᴍ ᴠᴀᴅɪᴍ ᴛᴜᴊ ᴊᴇᴢɪᴋ, ʙᴏᴍ ᴠsᴇᴇɴᴏ ᴏᴘʀᴀᴠɪʟ ᴜᴄ̌ɴᴇ ʟᴇᴋᴄɪᴊᴇ, ᴠᴇɴᴅᴀʀ ᴠ ᴋʀᴀᴊšɪ ᴠᴇʀᴢɪᴊɪ.
Čᴇ ʙᴏᴍ ɪᴍᴇʟᴀ ᴛᴇᴢ̌ᴀᴠᴇ ᴢ ɪᴢᴠᴀᴊᴀɴᴊᴇᴍ ʙᴏʟᴊ ᴢᴅʀᴀᴠɪʜ ᴏʙʀᴏᴋᴏᴠ, ʙᴏᴍ ᴘʀᴏsɪʟᴀ ᴘʀɪᴊᴀᴛᴇʟᴊɪᴄᴏ, ᴅᴀ ᴊᴇ ᴍᴏᴊ ᴍᴏᴛɪᴠᴀᴄɪᴊsᴋɪ ᴘᴀʀᴛɴᴇʀ.

….

Ko se naslednjič zgodi slabo vreme, gužva v službi, neplanirana zabava… ne padeš v stres in paniko, ampak samo prebereš iz svojega seznama možnosti, eno izbereš in ne prekineš z dobro navado.


Saj vemo, kaj je razlika med tistimi, ki so uspešni pri svojih navadah in tistimi, ki so manj uspešni? Zdrsi se pojavljajo pri obeh. A prvi se hitreje in pogosteje vračajo nazaj k svojim dobrim navadam.

WTF in tvoja čustva

Moja razmišljanja

Katera od spodaj naštetih situacij te najbolj vznemiri in “vrže iz tira«?

⚡Sodelavka je že tretjič prestavila rok za sestanek, brez informacij pa ne moreš nadaljevati dela.
⚡Delo se ti kopiči in nalaga, vrtiš se v krogu in ne najdeš rešitve.
⚡S strani šefa dobiš zavrnitev glede izobraževanja, ki si ga želel/a.
⚡Nedeljski popoldan ti pokvari misel na ponedeljek.
.
Predlagam ti, da naslednjič ob vseh neprijetnih situacijah in doživljanjih pomisliš na …. WTF!
.
Ja, WTF.
.
Sedaj si zagotovo presenečen/a, kakšen nasvet pa je to?

A jaz v mislih nimam tistega WTF, ki ga imaš ti! ????

WTF lahko pomeni tudi… What is the function? … ali kaj je funkcija tega čustva? Kaj mi to čustvo želi sporočiti, kaj me želi naučiti? Zakaj se je pojavilo to čustvo?

Ob takšnem (samo)spraševanju bolje upravljaš svoja čustva, od njih ne bežiš, ampak jih sprejemaš kot mentorje, ki nosijo pomembna sporočila.

Se boš spomnil-a naslednjič na WTF?:)



5 vitaminov za pomoč ob težjih in stresnih situacijah

Moja razmišljanja

Katere vitamine predpišem sebi in bi jih predpisala tudi tebi ob težjih in stresnih situacijah pri delu, v službi ali v življenju na splošno?

Vedno, ko se znajdemo v situaciji, ki nam predstavlja nelagodje, tesnobo, nam vzbuja strah, se ji želimo izogniti, lahko posežemo po 5 vitaminih, ki nam lahko pri tem pomagajo in ublažijo našo notranjo napetost.

1. vitamin: “Ali je bila kakšna situacija v preteklosti še težja zame?”

Če si postavimo to vprašanje, hitro ugotovimo, da morda današnji trenutek niti ni tako težak in da smo že v preteklosti morali zbrati veliko več moči. Takšno preokvirjanje situacije nam postavi nov zorni kot, olajšanje in nabor novih moči in možnih rešitev.

2. vitamin: “Nisem sam-a. Koga lahko prosim za pomoč?”

Ne obdajmo se z oklepom in ne kažimo moči s tem, da zmoremo vse sami. Poprosimo za roko, za ramo, za nasvet ali samo za trenutek, da nam nekdo prisluhne. Morda je to sodelavec, morda prijatelj, lahko strokovnjak za določeno področje.

3. vitamin: “Težka situacija in preizkušnja vedno mineta.”

Pomislimo na vreme. Po nevihti vedno pride sonce, po težki noči se vedno zdani, po močnem sneženju sneg vedno skopni. Minilo bo in bo bolje in lažje.

4. vitamin: Kaj me je ta situacija in preizkušnja naučila novega?

Ljudje, ki si odgovorijo na to vprašanje, ob naslednjih težjih dnevih uporabijo nove izkušnje, svoja spoznanja… Tako se odzovejo bolj prožno, prilagodljivo in s tem osebnostjo rastejo in se razvijajo.

5.vitamin: “Kaj lahko storim sedaj?”

Včasih sicer res pomaga, da ne storimo nič, a največkrat bo najbolj koristno, da premislimo, kaj nam trenutno pomaga, kaj lahko sedaj ali bodoče naredimo drugače in bolje.

Meni osebno zelo velikokrat pomaga že prvi vitamin.✅

Kateri vitamin pa se tebi zdi najbolj učinkovit?

Bolje znaš počivati, bolje boš delal

Moja razmišljanja

Boljše znaš počivati, bolje boš delal

Ali si trenutno zasut s projekti? Komaj loviš roke? Vseh nalog in opravkov ni videti konca? In zato delaš še močneje, več, še hitreje?

Vsi smo sposobni do neke mere premagovati izčrpanosti, vendar to ne sme biti naša dolgoročna strategija. Tako kot se po fizični aktivnosti utrudijo naše mišice, postane utrujen tudi um, če ga vseskozi in pretirano obremenjujemo.

Naši možgani niso zasnovani tako, da bi bili neskončno produktivni. Delo in počitek morata biti enakovredna partnerja.

Žal vedno več ljudi ne upošteva pomena in moči počitka. Počitek je najbolj varna in učinkovita terapija brez kemikalij, ki nam je na voljo. In žal vedno manj uporabljena.  

Počitek/odmor pa ni samo eden. Poznamo jih več in vsi so pomembni:

Kreativni počitek (ob »kreativni blokadi«)
– sprehod v naravi
– ko počneš nekaj samo za zabavo
– obisk muzeja ali galerije, ko te navdihnejo dela drugih

Mentalni počitek (ob »megli v glavi«, zasičenosti z informacijami in podatki)
– več krajših odmorov z globokim dihanjem
– zapiši svoje misli
– odklop od digitalnih naprav in ekranov

Fizični počitek (ob bolečinah v telesu in ob premalo spanca)
– dovolj spanja, tudi dremež čez dan
– lahke vaje raztezanja večkrat tedensko
– masaža telesa

Socialni počitek (odmor od odnosov in drugih ljudi)
– zavrni povabilo, ostani doma
– druži se z manjšo skupino ljudi
– meditiraj

Čustveni počitek (ob razdražljivosti in preobremenjenosti)
– podari si prostor zase, za razmislek
– zapiši svoja občutja
– prepoznaj svoja težja občutja s čuječnostjo

Senzorični počitek (ob polni glavi dražljajev)
– digitalno razstrupljanje, ugasni opomnike in opozorila
– meditacija
– sprehod po gozdu (šelestenje listov, vonj narave, barve letnega časa)

Duhovni počitek (ko izgubimo občutek namena in pripadnosti)
– pridruži se kakšni interesni skupnosti
– postani prostovoljec
– coaching ti lahko pomaga povezati tvoje vrednote in cilje.

Naša odgovornost je, da poskrbimo, da si vzamemo različne vrste počitka. To zahteva tudi spremembo naše miselnosti. Da zmanjšamo občutek krivde. Že nekaj minut različnih vrst počitka nam pomaga k večji produktivnosti, ustvarjalnosti in zadovoljstvu s svojim dnevom.

Boljši kot smo pri počivanju, boljši bomo pri delu.

Kaj pa ti, si že znaš vzeti počitek? Te ob tem kaj grize vest?

Razmislim, ali imam vpliv

Moja razmišljanja

Razmislim, ali imam vpliv

Ko povprašam sodelujoče na delavnicah, kaj jih najpogosteje jezi, kaj mi povedo?

Da jih jezi mož, ki pozablja dogovorjene zadeve, da jih ob živce spravlja sin, ki ne pospravlja krožnikov, da so jezni, ko v ponedeljek zjutraj dežuje in je na cesti cela »štala«, da so jezni na epidemijo, ki se kar noče končati, da jih moti sodelavka s svojim obrekovanjem itd. itd.

Vse naštete situacije nam dajo vedeti, da ljudje pogostokrat razmišljamo in se ubadamo z dogodki, z ljudmi in s stvarmi, na katere nimamo nobenega vpliva.

Zelo koristno je, če to čimprej spoznamo in takšna razmišljanja čimprej opustimo.

V kategorijo OPUSTI spadajo še teme o politiki, inflaciji, slabih novicah v medijih, epidemiji, reagiranju sodelavcev, napakah drugih…

Svojo energijo zato usmerimo na vsebine, ki so pod našim nadzorom:
– kakšne so naše misli,
– kako reagiramo,
– kako smo motivirani,
– kako skrbimo zase,
– kam vlagamo svoj čas in pozornost,
– kakšen je naš odnos do drugih…

Že naša minimal­na sprememba o vsebinah, nad katerimi imamo vpliv, je boljša, kot fokus na dejstva, ki niso pod našim nadzorom. Se strinjaš?

Česa se moramo res bati? Strahu samega

Moja razmišljanja

Česa se moramo res bati? Strahu samega

Čutiš kdaj strah?

Pa pri tem ne mislim pajkov, pa kač, pa višine, pa nastopanja pred ljudmi…

V mislim imam takšen manj oprijemljiv strah, takšen, ki se na zunaj ne vidi, o katerem drugi nimajo pojma, poznamo ga mi in to zelo dobro. Ker biva nekje znotraj nas in včasih potrka na naše srce, ali pa se zvija po trebuhu, nam trese kolena ali stiska grlo.

Nekateri imajo tega strahu veliko. Vseskozi jih je strah, da bi v službi naredili napako. Noro strah. Strah jih je ostati doma z bolnim otrokom. Ker potem so lahko pri šefu na črni piki. Nenehno pazijo na to, kako jih vidijo sodelavci. Strah jih je, da niso naredili dovolj, v službi ali doma. Strah jih je celo zapreti oči, se sprostiti in pomiriti, ker strah pred tem, kar bi našli znotraj sebe, ta je šele grozljiv.

Strahovi so različni. Eni so majhni in sramežljivi. Drugi veliki in mogočni. Eni trdovratni in globoki, drugi površinski. Vsi pa nas vlečejo nazaj, skrbijo za to, da ne bi naredili tistega, kar si globoko v sebi želimo. Zelo spretno znajo blokirati naše potenciale, vrednosti, hotenja.

– Eni strahovi s prstom kažejo na možne neuspehe (ker ta strah verjame, da če ti ne uspe, potem nisi več vreden, si zguba)
– Drugi strahovi se hranijo z mnenji drugih (in pomembno je, da te vsi sprejemajo ali imajo radi)
– Tretji strah dobi moč ob vsaki misli na napako (ker če jo boš naredil, ne boš prenesel posledic)
– Četrtega je strah vsega novega in nepoznanega (bog ne daj, da ne bi imel kontrole)
– Peti strah pa ne prenese zavrnitve (ker to seveda pomeni, da nisem dovolj dober).

Zelo pomembno in odrešujoče je spoznanje, da se nam ni treba bati neuspeha, niti mnenja drugih, tudi ne napak, še manj novega in nepoznanega ter zavrnitve. Česar se moramo v resnici bati, je strahu samega.

Kakšne so tvoje izkušnje?

FOMO? YOMO? YOLO?

Moja razmišljanja

FOMO? YOMO? YOLO?

Ali je tebe tudi strah, da bi zamudil kaj pomembnega, kakšno informacijo, podatek, dogodek …?

In potem se udeležiš vseh sestankov (tudi zate nepotrebnih), prebereš vse updejte, reagiraš na vsako najmanjše e-sporočilo, zjutraj in zvečer pa še ne izpustiš vsega dogajanja na družabnih omrežjih?

Ker moraš biti na tekočem. Ker moraš vedeti. Ker ne smeš izpustiti.

Seveda, nekje globoko je zasidrana želja po pripadnost do vseh različnih skupin. In nekaj strahu. In želja po priložnosti.

Kaj pa bi se zgodilo, če bi opustili to svojo nenehno prisotnost, preverjanje, sodelovanje, če bi se sprostili, če bi opustili svoj #FOMO (fear of missing out)?

Zgodilo bi se nekaj velikega. Zgodil bi se #YOMO. ? Joy of missing out


▶️ Ko si ne očitaš več, če kaj izpustiš. Če ne pogledaš vsega. Če ne preveriš. Ko si vesel, da si nekaj zamudil
▶️ Ko se zazreš vase in se postaviš bližje k sebi
▶️ Ko zamenjaš prioritete
▶️ Poskusiš kaj novega. Kaj drugačnega
▶️ Ko večkrat uporabiš besedo “ne”
▶️ Ko bolj razumeš, kaj hočeš in se tja usmeriš. S pristnim veseljem.
▶️ Ko se upočasniš. Ko živiš v sedanjosti.

S tem si podariš nov prostor in možnost, da zadihaš z večjimi pljuči. Kjer živiš z manj stresa. Kjer krivda in strah postajata vedno manjša. In oba vedno bolje obvladuješ. Ker se zaveš, da je vsa moč v tebi. In si brez slabe vesti. Brez obžalovanja.

In ko to narediš, morda prideš do zavedanja #YOLO. You only live once.

Na kateri poti si?

Tudi če nismo pozitivni, smo dobro

Moja razmišljanja

Tudi če nismo pozitivni, smo dobro

Se kdaj počutiš slabo? Se ti nič ne ljubi? Nimaš energije. Preletavajo te negativne misli. In zunaj še dežuje.

Morda se ob tem vprašaš, zakaj si tako negativen? Opomniš se, da bi moral razmišljati bolj pozitivno. To so vendar le tvoje misli, lahko jih spremeniš. Si pozitiven. Vse je ok. #positivevibesonly#lifeisbeautiful#blessedlife#enjoylife Nikoli ne odnehaj. Vse je mogoče.

Si ob tem začutil pritisk družbenih omrežij in medijev? Bodi pozitiven, razmišljaj pozitivno in vse se bo rešilo. Instant. V tem trenutku. Ne deluje. Ne gre. Ker ni tako preprosto.

Ker pretirani pozitivizem, za vsako mero, vedno in povsod, hitro preide v toksično pozitivnost:
⚪ ko sam sebi ne priznaš, da imaš neprijetna čustva,
⚪ pred drugimi teh čustev ne kažeš, ne govoriš o njih,
⚪ svoje neprijetne občutke pometaš pod preprogo,
⚪ občutiš krivdo, jezo in sram, ker imaš negativne misli,
⚪ če se drug ob tebi počuti slabo in negativno, to preslišiš, minimaliziraš in
⚪ pozitivne afirmacije vidiš kot rešitev, a te še poglabljajo tvojo stisko.

Mnogo bomo naredili zase in za svoje dobro mentalno počutje, da sprejmemo, da je povsem normalno in zdravo, da se kdaj počutimo slabo, nismo pozitivni in smo žalostni. Nerealno je, da bi bili vseskozi pozitivni. Zato raje z radovednostjo opazujmo svoje počutje, kako smo, kaj občutimo, kako nam je.

In dovolimo samemu sebi, da izražamo čustva. Dovolimo si jih začutiti. In prepoznati. Pomagajo nam razumeti situacijo in narediti spremembo.

Raje bodimo iskreni kot lažno srečno pozitivni.

Kakšne so tvoje izkušnje?

Kdo še dodatno priliva “ogenj na tvojo streho”?

Moja razmišljanja

Kdo še dodatno priliva "ogenj na tvojo streho"?

Kdo v tvoji glavi še dodatno priliva »ogenj na streho«?

Ko si pod stresom, ko se dogajajo spremembe na delovnem mestu, ko je vsega preveč, ko ne gre po planu…? ⚡

Pa pri tem ne mislim tvojega nadrejenega, sodelavca, naročnika, kupca. Mislim na tisto osebo znotraj tebe, ki je lahko najbolj neizprosna, kritična, ukazovalna, neomajna in zahtevna.

Te notranje priganjalce smo v sklopu srečanj #mentalwellbeing v Roche Slovenija, podjetju za farmacevtiko in diagnostiko, iskali s pomočjo vprašanj, ki nam jih pomagajo odkriti. Kako vesela sem bila, ko so mi povedali, da so odgovorili na vprašanja že pred našo delavnico. In ne samo to, nekateri so k reševanju povabili tudi svoje boljše polovice. Neskončno hvaležna, ko udeleženci pokažejo takšno motivacijo, zanimanje in interes. Ko želijo biti bolje. In boljši. Ker vedo, da je za to potrebno znanje in trening, vsak dan.

Pa ti, že veš, kateri so tvoji priganjalci?
➡️ Morda ga prepoznaš v preobleki perfekcionista, ki ne dela napak, ki dela do popolnosti, ki ne odneha, za katerega nikoli ni dovolj dobro, je napet, že ena mini napaka pokvari njegov pogled na celotno delo…
➡️ Morda zavzema stol hitreca, ki mu je čas najbolj pomemben, je nepotrpežljiv, lahko površen, slab poslušalec, neučakan…
➡️ Morda pa je tvoj notranji priganjalec bolj fokusiran na druge, skrbi za odnose, je fokusiran na to, kaj pravijo drugi, težko reče ne, mu večkrat manjka odločnosti…

In ko jih identificiramo, jih lahko z vajo in treningom ublažimo, če je to potrebno. In tako se naučimo biti bolj prizanesljivi do sebe, bolj nežni, z več razumevanja, z manj kontrole, z več sproščenosti in sprejemanja. In potem bo veliko lažje. In bolje. In uspešneje.

No, kdo tebi priliva ogenj na streho?

  • Stran 1
  • Stran 2
  • Naslednja »

Footer

Mateja Videčnik • psihologija & coaching

Skupaj z menoj sta tvoja osebna rast in poslovni razvoj hitrejša in učinkovitejša. Oblikuj bolj zadovoljno življenje in uspešno delo.

Preveri svojo psihološko odpornost s testom!

Prenesi si brezplačen test in spoznaj močne in šibke točke svojega funkcioniranja.

ŽELIM TEST

Kontakt

mateja@matejavidecnik.si
041 944 020

  • Email
  • Facebook
  • Instagram
  • LinkedIn

Zasebnost  · Pogoji poslovanja in uporaba spletne strani
Vse pravice zadržane ©️ 2021 Mateja Videčnik  · Oblika in izvedba MOD mod.si

Zakaj imamo radi piškotke?
S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnem mestu. 
Nastavitve piškotkovSprejmi vse
Manage consent

Pregled

To spletno mesto uporablja piškotke za boljo uporabniško izkušnjo. Piškotki so razvrščeni po kategorijah in se shranijo v vašem brskalniku, saj so bistveni za delovanje osnovnih funkcionalnosti spletne strani. Uporabljamo tudi piškotke tretjih oseb, ki nam pomagajo analizirati in razumeti, kako uporabljate to spletno mesto. Ti piškotki bodo shranjeni v vašem brskalniku samo z vašim soglasjem. Prav tako imate možnost, da onemogočite te piškotke. Onemogočitev nekaterih od teh piškotkov lahko onemogoči nekatere funkcionalnosti.
Nujni
Vedno omogočeno
Nujni piškotki so nujni za pravilno delovanje spletne strani. Ti piškotki anonimno zagotavljajo osnovne funkcionalnosti in varnostne funkcije spletnega mesta.
PiškotekTrajanjeOpis
cookielawinfo-checkbox-analytics11 mesecevTa piškotek nastavi vtičnik GDPR Cookie Consent. Piškotek se uporablja za shranjevanje privolitve uporabnika za piškotke v kategoriji »Analitika«.
cookielawinfo-checkbox-functional11 mesecevPiškotek je nastavljen s soglasjem za piškotke GDPR za beleženje privolitve uporabnika za piškotke v kategoriji »Funkcionalni«.
cookielawinfo-checkbox-necessary11 mesecevTa piškotek nastavi vtičnik GDPR Cookie Consent. Piškotki se uporabljajo za shranjevanje privolitve uporabnika za piškotke v kategoriji "Potrebno".
cookielawinfo-checkbox-others11 mesecevTa piškotek nastavi vtičnik GDPR Cookie Consent. Piškotek se uporablja za shranjevanje privolitve uporabnika za piškotke v kategoriji Drugo.
cookielawinfo-checkbox-performance11 mesecevTa piškotek nastavi vtičnik GDPR Cookie Consent. Piškotek se uporablja za shranjevanje privolitve uporabnika za piškotke v kategoriji "Uspešnost".
PH_HPXY_CHECKsejaTa piškotek se uporablja za shranjevanje informacij o trenutni seji.
viewed_cookie_policy11 mesecevPiškotek nastavi vtičnik GDPR Cookie Consent in se uporablja za shranjevanje, ali je uporabnik privolil v uporabo piškotkov ali ne. Ne hrani nobenih osebnih podatkov.
Delovanje
Funkcionalni piškotki pomagajo izvajati določene funkcije, kot so deljenje vsebine spletnega mesta na platformah družbenih medijev, zbiranje povratnih informacij in druge funkcije tretjih oseb.
Uspešnost
Piškotki uspešnosti se uporabljajo za razumevanje in analizo ključnih indeksov uspešnosti spletnega mesta, ki pomagajo pri zagotavljanju boljše uporabniške izkušnje za obiskovalce.
Analitični
Analitični piškotki se uporabljajo za razumevanje, kako obiskovalci komunicirajo s spletnim mestom. Ti piškotki pomagajo zagotoviti informacije o meritvah število obiskovalcev, stopnja obiskov ene strani, vir prometa itd.
PiškotekTrajanjeOpis
_ga2 letiPiškotek _ga, ki ga namesti Google Analytics, meri podatke o obiskovalcih, sejah in oglaševalskih akcijah ter spremlja tudi uporabo spletnega mesta za analitično poročilo spletnega mesta. Piškotek shranjuje podatke anonimno in dodeli naključno ustvarjeno številko za prepoznavanje edinstvenih obiskovalcev.
_ga_S52DRF3CP72 letiTa piškotek je namestil Google Analytics.
Oglaševanje
Oglasni piškotki se uporabljajo za zagotavljanje ustreznih oglasov in marketinških akcij obiskovalcem. Ti piškotki spremljajo obiskovalce na spletnih mestih in zbirajo informacije za zagotavljanje prilagojenih oglasov.
Drugi
Drugi nekategorizirani piškotki so tisti, ki se analizirajo in še niso razvrščeni v kategorijo.
SHRANI IN SPREJMI
Powered by CookieYes Logo