Ko sem pred leti prvič brala o vaji hvaležnosti, se mi je zdela tako “ameriška”. Potem sem začela v zvezek zapisovati trenutke, ljudi, stvari, za katere sem hvaležna. Težko je bilo, ni šlo, preveč sem se mučila.
Potem sem jo izvajal v mislih, pred spanjem. Šlo je veliko lažje. A zelo težko sem našla tri stvari, iskala sem velike hvaležnosti, življenjsko pomembne..
Vsak teden je šlo lažje, z lahkoto, hvaležnosti niso bile več nekaj velikega, ampak vsakodnevne majhne radosti, utrinki…
Danes jo izvajam vsak večer pred spanjem. Hvaležnost je moja zadnja misel. In takoj jih naštejem vsaj 10, potem pa se zavestno ustavim, češ, dovolj je, bom jutri spet:)
Moja mišica hvaležnosti se je zelo okrepila. Danes samo pomislim nanjo in že začne delovati.
Zakaj je fokus na hvaležnost tako pomemben:
✔️ vodi v izboljšanje emocionalnega in fizičnega zdravja in počutja
✔️ boljši smo v reševanju problemov
✔️ izboljša se naša intuicija
✔️ stres premagamo lažje
✔️ ob spremembah smo bolj prožni.
Bolj ko vadimo hvaležnost, bolj smo pozorni in se je zavedamo, večje učinke ima na naše počutje. Možgani se vadijo v tej smeri in se prilagajajo tej miselnosti. In hvaležnost postane del nas.
